S’y faire je francoski idiom, ki pomeni »sprijazniti se s tem« oziroma »navaditi se na nekaj«, čeprav je to težko ali neprijetno. V pesmi se ponavlja v zelo pretresljivem kontekstu, saj otrok sliši, da se mora navaditi na nasilje, zato izraz dobi močan in ironičen pomen.
»Dodo« je zelo temna uspavanka. Stromae, umetnik iz Belgije, uporabi nežni refren »Dodo, l’enfant do« [Ninaj, otrok, ninaj], vendar ga postavi ob prizore nasilja v družini. Otrok posluša, da mora molčati, tudi ko oče pretepa mamo: »Même si papa frappe ta mère« [Tudi če oče pretepa tvojo mamo]. Besede »il faudra s’y faire« [na to se bo treba navaditi] zvenijo strašno prav zato, ker nasilje predstavljajo kot nekaj običajnega. Pesem omenja tudi spolno zlorabo s strani »monsieurja« in otroku ukaže, naj molči med tem in po tem. To ni prava tolažba, ampak uspavanje otroka v svetu, kjer odrasli svoje bolečine prenašajo naprej.
V nadaljevanju se krog še poveča: mama vara očeta, oče se razjezi, nato otroku govori, da je za vse kriv on. Deček sliši, da »veliki moški ne jočejo«, ampak se bojujejo, predvsem z ženskami in otroki. Refren »Bébé dormira bientôt« [Dojenček bo kmalu zaspal] tako postaja vse bolj grenak. Spanje najprej pomeni kratek pobeg, na koncu pa besedilo govori o tem, da bo otrok počival šele »dans longtemps, très longtemps« [čez dolgo, zelo dolgo časa]. Prav ta nasprotnost med mehkim jezikom uspavanke in neposrednimi opisi nasilja naredi pesem tako neprijetno, močno in nepozabno.