Culpabilité pomeni 'krivda'. To je močna beseda, ki se ne pojavlja pogosto v vsakdanjih pesmih in nosi globok čustveni naboj.
V pesmi Stromae uporablja to besedo v kontekstu notranjega boja in samorefleksije. Ko poje o "la chaîne culpabilité" (kanal krivde), metaforično opisuje nenehno prisotnost občutkov krivde, ki ga preganjajo in mu ne dajo miru. Ta beseda je ključna za razumevanje teme duševnega zdravja in notranjih demonov, ki jih obravnava pesem.
V pesmi "L'enfer" (Pekel) nas Stromae popelje v globine svojih misli, ki so presenetljivo univerzalne. Začne z ugotovitvijo, da ni edini, ki se počuti samega: "J'suis pas tout seul à être tout seul" [Nisem edini, ki je sam]. To spoznanje mu prinese nekaj olajšanja, saj ve, da so tudi drugi že razmišljali o istih stvareh. Kljub temu pa se še vedno počuti osamljenega, kar je zanimivo protislovje.
Stromae se iskreno odpre o samomorilnih mislih, ki jih je imel: "J'ai parfois eu des pensées suicidaires / Et j'en suis peu fier" [Včasih sem imel samomorilne misli / In nanje nisem ponosen]. Prizna, da se včasih zdi, da je to edini način, da utiša te misli, ki mu povzročajo pravi pekel. Pesem je brutalno iskrena in se dotika teme duševnega zdravja na način, ki je redek v popularni glasbi. Sprašuje se, ali je edini, ki ima "televizijo krivde" in kako se skuša zamotiti, a se misli hitro vrnejo. Na koncu ugotovi, da je razmišljanje samo po sebi problem, saj ne ve, kaj naj stori s temi mislimi.