Квітка pomeni 'roža'. To je lepa in poetična beseda, ki se v pesmi uporablja kot metafora za ljubljeno osebo.
V besedilu se ponavlja fraza "ти квітка" (ti si roža), kar poudarja nežnost, lepoto in edinstvenost osebe, ki jo nagovarja pevec. Izbira te besede ustvarja močno vizualno podobo in izraža globoka čustva.
»Квітка« pomeni »roža«, v tej pesmi pa je to podoba osebe, ki je pustila sled v pripovedovalčevem življenju. Njegov opis je poln nasprotij: »Холодна, голодна й невчасна« [Hladna, lačna in ob nepravem času], nato »То світла, то темна й неясна« [Enkrat svetla, drugič temna in nejasna]. To ni mirna ljubezenska zgodba. V njej so kri, bolečina, noč, želja in občutek, da se vse dogaja prehitro.
Najbolj nenavadna in lepa je slika iskanja stika prek telefona: »Шукай в телефоні мій слід« [Poišči mojo sled v telefonu] in »Цілуй у вікно мої губи« [Poljubi moje ustnice na oknu]. Oseba je oddaljena, vendar ostaja prisotna v sporočilih, spominu in znamenju na telesu: »Як знак на моєму плечі ти квітка« [Kot znamenje na moji rami si roža]. Zaljubljenca sta se »по колу прощались« [v krogu poslavljala] in »по колу ... літали« [v krogu letela], kot da se nenehno vračata v isti vrtinec. Refren z »Так швидко« [Tako hitro] vztraja pri tem, da je ta oseba prišla v njegovo življenje silovito, a za premalo časa. Prav zato beseda »квітка« zveni nežno, medtem ko je vse okoli nje precej boleče.