움켜잡고 pomeni 'trdno držati' ali 'ščvrkniti'. To ni vsakdanja beseda, ki bi jo pogosto slišali, in prinaša močno vizualno podobo.
V pesmi DAY6 jo uporabljajo v kontekstu '지금 꼭 움켜잡고 있는 이 버스 손잡이처럼' (kot ta ročaj avtobusa, ki ga zdaj trdno držim). Ta beseda poudarja odločnost in vztrajnost, da se kljub težavam ne izpusti sanj, kar je osrednja tema pesmi.
V pesmi »Dream Bus« južnokorejske skupine DAY6 se jutro začne precej neherojsko: več alarmov, zamuda in tek na avtobus, na katerem je pripovedovalec dobesedno stisnjen med druge potnike. Motor se muči, zrak je zadušljiv, napor pa se ne zmanjša niti, ko ljudje izstopajo. Tudi pot domov je podobna: človek je preživel dan, vendar ga čaka še en natrpan avtobus. Podoba avtobusa lepo pokaže občutek, da se na poti skozi življenje premikaš, a te okoliščine ves čas tresejo in porivajo nazaj. Celo ko spelje ob lepem avtomobilu, se ta od njega samo še bolj oddaljuje.
Najbolj neposreden trenutek je vprašanje: »Ali iščete sanje ali ste jih opustili?« Pripovedovalec odgovori, da še vedno sanja in da svojih sanj ne bo izpustil, tako kot zdaj močno drži avtobusni ročaj. Besedi »zibati se« in »opotekati se« opisujeta nestabilno vožnjo, obenem pa tudi negotovost na tej poti. Vztrajanje je tu precej fizično in zabavno preprosto: drži se, tudi če te premetava. Ob koncu si predstavlja dan, ko bo prispel na cilj, in ponovi, da sanj ne bo spustil. To je pesem za vse, ki se vsak dan stiskajo na svojem »dream busu« in kljub temu še vedno rečejo: »Sanjaj naprej.«