Orizzonte pomeni "obzorje", črto, kjer se nebo navidezno stika z zemljo ali morjem. V italijanščini pogosto simbolizira prihodnost, upanje ali oddaljene, še neodkrite kraje.
V pesmi vrstica "Sogno all'orizzonte" ("Sanjam na obzorju") uporablja to besedo, da izrazi hrepenenje po nečem velikem in še nedoseženem, sanje, ki segajo daleč onkraj tega, kar lahko trenutno vidimo.
Verjetno že poznaš tisti slavni angleški refren »Time to say goodbye« (Čas je za slovo), ampak prava čarovnija te pesmi se v resnici skriva v italijanščini. Andrea Bocelli in Sarah Brightman pravzaprav ne pojeta o žalostnem koncu, temveč o začetku velikega popotovanja. Vse se začne v temni sobi brez sonca: »Quando sono sola / Sogno all'orizzonte / E mancan le parole« (Ko sem sama, sanjarim na obzorju in zmanjka besed). Brez ljubljene osebe v prostoru preprosto ni svetlobe, ko pa se pojavi, se odprejo vsa okna.
Ko se vključi refren, se zgodi popoln zasuk. Namesto da bi se poslovila od ljubezni, se poslavljata od starega, osamljenega sveta. Zapojeta: »Con te partirò / Su navi per mari / Che, io lo so / No, no, non esistono più« (S teboj bom odpotoval na ladjah po morjih, za katera vem, da sploh ne obstajajo več). To je naravnost dramatična podoba: skupaj želita pluti po morjih, ki so izginila, in obiskati kraje, ki jih sama nista še nikoli doživela (»Paesi che non ho mai / Veduto e vissuto con te«). Ko nekoga poimenuješ za svojo luno in sonce (»Tu mia luna tu sei qui con me / Mio sole tu sei qui con me«), veš, da gre za res veliko, neustavljivo ljubezensko pustolovščino.