Destino pomeni 'usoda'. To je beseda, ki se pogosto uporablja v romantičnih pesmih, vendar ima v tej pesmi poseben čar, saj poudarja, kako je ljubezen prišla nepričakovano.
V pesmi Andrea Bocelli poje o "strano gioco del destino" (čudni igri usode), ki ga je pripeljala do ljubezni v Portofinu. Ta beseda poudarja, da je bilo srečanje z njegovo ljubeznijo več kot naključje – bilo je usojeno.
Italijanski tenorist Andrea Bocelli nas v tej skladbi popelje v pravo obmorsko romanco. Zgodba je preprosta in sladka: pevec se spominja usodnega trenutka, ko se je zaljubil v slikovitem italijanskem obalnem mestecu Portofino. Vse skupaj pripiše usodi z vrstico »Lo strano gioco del destino« (Čudna igra usode), ki mu je nepričakovano ukradla srce ob jutranjem morju (»Nel dolce incanto del mattino / Il mare ti ha portato a me« – V sladkem čaru jutra te je morje prineslo k meni).
Besedilo meša angleščino in italijanščino ter se vrti okoli lepih, nostalgičnih spominov na poljube in ljubljen obraz (»E la tua bocca da baciar« – In tvoja usta za poljubljanje). Zaradi te ljubezni njegova življenjska pot ni več žalostna (»Non è più triste il mio cammino« – Moja pot ni več žalostna). Pesem je popolna za učenje, saj uporablja jasne, čustvene podobe kotička neba (»un angolo di cielo«) in preprost jezik, s katerim zlahka začutiš poletno hrepenenje.