Romanza se v italijanščini nanaša na romantično pesem ali balado, pogosto z lirično in čustveno vsebino. Je beseda, ki takoj prikliče občutek ljubezni in strasti.
V kontekstu pesmi Andree Bocellija, ki se imenuje prav "Romanza", ta beseda ne opisuje le žanra, temveč tudi globoko čustveno izkušnjo, ki jo pesem izraža. Poudarja romantično in sanjavo vzdušje, ki prežema celotno delo.
Andrea Bocelli, italijanski pevec, v skladbi »Romanza« pripoveduje prizor slovesa, ki je poln nejasnosti. Ženska se mu približuje z očmi in rokami, nato pa se počasi umika: »Già la sento morir« [Že jo slišim umirati] in »Lentamente mi lascia« [Počasi me zapušča]. Besede so namerno meglene, skoraj sanjske. Sprašuje se: »Forse è colpa mia, forse è colpa tua« [Morda je krivda moja, morda tvoja], vendar odgovora ne najde. Vprašanje »Ma la vita cos’è« [Toda kaj je življenje?] zveni preprosto, a v nadaljevanju postane precej brezizhodno: »Tutto o niente, forse neanche un perché« [Vse ali nič, morda niti ne zakaj].
Najbolj nenavadna podoba pride pri opisu ljubezni: »E lo chiamano amor« [In temu pravijo ljubezen], nato pa »È una spina nel cuore che non fa dolore« [To je trn v srcu, ki ne boli]. Ljubezen je tukaj trn brez bolečine, puščava in pesek »in fondo al cuore« [na dnu srca]. Govorec si želi povedati, da je še vedno z njo, vendar ne najde poguma in moči. Vstavi tudi »Ave Maria« [Zdrava Marija], ime katoliške molitve, kot tih, skoraj obredni klic. Na koncu ženska odide spat in ne more več slišati: »In silenzio, se n’è andata a dormir« [V tišini je odšla spat]. Pesem zato ne razloži vsega, kar se je zgodilo, temveč pusti pred nami človeka, ki gleda, kako se bližina počasi spreminja v tišino.