Beseda "sussurrato" pomeni "šepetana" ali "prišepnjena". Je zanimiva, ker ni vsakdanja beseda in nosi s seboj občutek intimnosti in nežnosti.
V kontekstu pesmi "Inno Sussurato" (Šepetana himna) se nanaša na molitev ali hvalnico, ki ni glasna in mogočna, temveč tiha, osebna in globoko čustvena. To ustvarja močno podobo osebne in iskrene vere.
Ta pesem Andree Bocellija je kot tiha, osebna molitev, ki postaja vse glasnejša in močnejša. Začne se s prošnjo k »Padre mio« (Moj oče), naj mu stoji ob strani in mu da moč za nadaljevanje poti: »Dammi forza per andare« (Daj mi moč, da grem naprej). Življenje opisuje kot »lungo inverno« (dolgo zimo), a hkrati izraža upanje, da se bo »Primavera« (pomlad) vrnila.
Besedilo se nato razvije v spoznanje, da je ta »oče« povsod, v tišini in nevihti, celo v nenehnem vračanju valov: »Padre mio, tu sei dovunque« (Moj oče, ti si povsod). Zaradi te povezanosti pevec čuti, da lahko tudi sam ljubi in pomaga drugim. Njegova prošnja, sprva le »Inno sussurrato« (šepetana himna), preraste v močan klic, ki naj »Scoppia, tuona / Vola« (poči, zagrmi / poleti).