Spectre se v slovenščino prevaja kot 'spekter' ali 'prikazen'. To je beseda, ki jo ne slišimo pogosto v vsakdanjem pogovoru in ima močan, skrivnosten prizvok.
V naslovu pesmi in v njenem vzdušju beseda 'spectre' namiguje na nekaj nevidnega, morda duha ali fantomsko prisotnost, ki je hkrati fascinantna in morda malce srhljiva. To ustvarja zanimivo in privlačno podlago za raziskovanje besedila.
Se sprašuješ, kaj se skriva za skrivnostno melodijo pesmi »The Spectre« Alana Walkerja? Pripravi se na potovanje v globine uma! Ta pesem nas popelje v notranji svet, kjer se prepletajo vprašanja o identiteti in iskanju doma. Že takoj na začetku nas nagovori z vprašanjem: »Hello, hello, Can you hear me, as I scream your name?« [Živjo, živjo, Me slišiš, ko kličem tvoje ime?]. Zdi se, kot da se pogovarja sam s seboj ali z nekom, ki ga ne more doseči. Občutek osamljenosti je močan, saj se sprašuje: »Do you need me, before I fade away?« [Me potrebuješ, preden izginem?].
Alan Walker nas vabi, da se sprehodimo po neznani poti, kjer se srečamo z vprašanjem: »Is this a place that I call home, To find what I've become?« [Je to kraj, ki mu rečem dom, da najdem, kar sem postal?]. To je iskanje sebe, sprejemanje notranjih bojev in spoznanje, da v temi ne potrebuje luči: »Deep in the dark I don't need the light« [Globoko v temi ne potrebujem luči]. Najbolj zanimiv del je verjetno vrstica: »There's a ghost inside me« [V meni je duh]. To lahko pomeni, da se spopada z notranjimi demoni ali pa s preteklostjo, ki ga preganja. Kljub vsemu pa se zdi, da sprejema to dvojnost in pravi: »It all belongs to the other side« [Vse pripada drugi strani]. In seveda, ne smemo pozabiti na ponavljajočo se frazo: »We live, we love, we lie« [Živimo, ljubimo, lažemo], ki je kot nekakšen moto pesmi in morda nakazuje na kompleksnost človeških odnosov in resnice.