Karolinen se nanaša na 'karolinca', švedskega vojaka iz obdobja Karla XII. (zgodnje 18. stoletje). To je zgodovinski izraz, ki ni pogost v vsakdanjem jeziku, zato je zanimiv in edinstven.
V kontekstu pesmi Sabatona, ki je znana po svojih zgodovinskih temah, beseda "karolinen" takoj prikliče podobe pogumnih švedskih vojakov, ki so se borili za svojega kralja in domovino. Pesem opisuje njihovo neomajno vero in pripravljenost, da se soočijo s smrtjo, kar daje besedi močan in junaški pomen.
»Karolinens Bön« skupine Sabaton, švedske glasbene skupine, prikazuje vojake, ki gredo v boj kot »soldat i Jesu namn« [vojak v Jezusovem imenu]. Karolinci tukaj niso predstavljeni kot posamezni junaki z lastno zgodbo, temveč kot urejena vojska, ki koraka za kralja, domovino in soborce. Vojak stopi »genom ett kulregn« [skozi točo krogel] in svojo usodo izroči Bogu: »Lade sitt liv i Guds hand« [svoje življenje je položil v Božje roke]. Vera mu daje pravila, pogum in občutek dolžnosti, toda podoba je tudi precej trda: smrt je sprejeta kot cena za versko prepričanje in zvestobo kralju.
Najmočnejši del je ponavljajoča se molitev Očenaš, »Fader Vår, som är i himmelen« [Oče naš, ki si v nebesih]. Med bobni in korakanjem se molitev spremeni skoraj v vojaški refren. Vojaki so pozabili na strah, sovražnik vidi dvignjen prapor, oni pa napredujejo v vrsti, dokler ne »ser vitögat« [zagledajo beločnice], kar je švedska podoba za srečanje iz oči v oči z nasprotnikom. Pesem tako združi pobožnost in bojevitost: molitev govori o Božji volji, vojaki pa jo razumejo kot razlog, da brez omahovanja odkorakajo naravnost proti smrti.