Sur v turščini pomeni 'rog', vendar ne gre za navaden rog, temveč za rog, ki se uporablja za oznanjanje pomembnih dogodkov, pogosto v verskem ali apokaliptičnem kontekstu.
V pesmi Güliz Ayla se fraza "üflendi sur" (rog je bil zatrobljen) nanaša na islamsko verovanje o rogu, ki ga bo zatrobil angel Israfil, da bi naznanil sodni dan in vstajenje mrtvih. Ta beseda prinaša močno, usodno in mistično vzdušje, ki je ključno za razumevanje sporočila pesmi o neizogibnosti in sprejemanju usode.
Pesem Güliz Ayle, »Sur«, nas popelje v čustveni vrtinec nekoga, ki se počuti zapuščenega in razočaranega v ljubezni. Že takoj na začetku nas udari z verzom: »Bizi yan yana yazmadı yine Tanrım / Ben sana böyle nasıl inandım?« [Bog naju spet ni zapisal skupaj / Kako sem ti lahko tako verjel?]. To nam pove, da je oseba globoko prizadeta, ker se njena vera v ljubezen ni uresničila. Občutek je, kot da je usoda proti njej, in to jo sili, da razmišlja o odhodu.
Pevka pravi: »Giderim ben buralardan / Derine yakın kıyılardan / İçimi yakan sızılardan / Durgun, yorgun« [Odšla bom od tod / Od obal blizu globine / Od bolečin, ki mi žgejo notranjost / Mirna, utrujena]. Te besede kažejo na globoko utrujenost in željo po pobegu od bolečine, ki jo požira od znotraj. Kljub tej izčrpanosti pa se v refrenu pojavi močan klic: »Dur, gizlenme kalbimden vur / Rüzgar dursun sen savur / Nasıl olsa üflendi sur / Güneş soğusun sen kavur« [Ustavi se, ne skrivaj se, udari me v srce / Naj se veter ustavi, ti pa me odpihni / Trobenta je že zatrobila / Naj se sonce ohladi, ti pa me opeci]. To je klic po soočenju, po tem, da se bolečina ne skriva, ampak se jo sprejme in preživi. Trobenta, ki je zatrobila, morda simbolizira konec nečesa ali neizogibnost usode, s katero se je treba spopasti.