Arrepiento prihaja iz glagola arrepentirse, kar pomeni 'obžalovati'. To ni vsakdanja beseda, ki bi jo slišali v vsaki pesmi, in nosi močan čustveni naboj.
V pesmi Alvaro Soler poje: "Y tú no sabes cuánto me arrepiento" (In ti ne veš, kako zelo obžalujem). S to besedo izraža globoko kesanje zaradi preteklega življenja, polnega materialnih dobrin, ki mu niso prinesle sreče, in poudarja, da je resnična vrednost v ljubezni in prisotnosti ljubljene osebe.
Álvaro Soler v tej pesmi obračuna sam s sabo. Prizna, da je lovil napačne stvari in ostajal na površju, "Me quedé en la superficie" [Ostal sem na površju], ter vedno hotel več in še več. Spoznal je, da je bil tako osredotočen na materialne stvari, da sploh ni videl, kaj je res pomembno: "Estaba ciego / Y ya no vi nada más" [Bil sem slep / In nisem več videl ničesar]. Gre za znano zgodbo o tem, da ceniš nekaj šele, ko ga izgubiš, kar ubesedi z vrsticama "hasta que tú no lo pierdes todo / No te das cuenta de nada" [dokler ne izgubiš vsega / ne zavedaš se ničesar].
Kaj torej pomeni vse to bogastvo? Po njegovem mnenju nič. Našteva neverjetno zbirko razkošja: "Una casa en una isla" [Hiša na otoku], "Diamantes y cien coches" [Diamanti in sto avtomobilov], celo "Aviones, mansiones" [Letala, vile]. A vsakič jasno pove, da brez osebe, ki ji pesem poje, vse to ne pomeni nič. Vsak seznam bogastva se konča z isto preprosto, a močno vrstico: "Si no te tengo a ti" [Če nimam tebe].