Мерехтить [merekhtyt] pomeni »migota« ali »lesketa« in opisuje nežno, hitro utripanje svetlobe ali občutka. V pesmi se uporablja v podobi otroških oči, v katerih тривога [tryvoha], torej tesnoba, »migota« oziroma se odseva. Zaradi te poetične in slikovite rabe je beseda zelo zapomnljiva.
»Changes« govori o spremembi, ki se ne začne pri vremenu ali okoliščinah, temveč pri ljudeh. Ko pevci rečejo »No we can't change the weather« [Ne, vremena ne moremo spremeniti], takoj dodajo »But we can change our hearts« [Toda svoja srca lahko spremenimo]. To je zelo neposredna ideja: skupaj lahko »udarimo po uri«, preden razpademo, se poberemo na poti navzdol in v zemljo posadimo rože. Ob lepih podobah pa pridejo tudi težje: prosijo bogove dobrega in zla, naj slišijo njihove zahteve, ter želijo pretrgati prekletstvo in »thread the needle« [vdeti nit skozi šivankino uho, torej najti zelo težko pot skozi nevarnost].
V ukrajinskem delu postane pesem še bolj oprijemljiva. Govori o privlačnosti svobode, o veri, ki se sesuva, o bombah in o obrambi. Podoba »Берем міни ми руками / Садимо на городі ми мимо мін« [Mine jemljemo v roke / Na vrtu sadimo mimo min] je hkrati absurdna in strašljiva: vrt, običajno prostor za življenje, je postavljen ob mine. Pozneje se vprašanje ponovi: »Хто покаже нам шлях, що веде до бога« [Kdo nam bo pokazal pot, ki vodi k bogu], medtem ko v otroških očeh spet utripa tesnoba. Zato je refrenova prošnja »Set me free« [Osvobodi me] več kot osebna želja. Pesem išče način, kako ostati zaljubljen, zaupati višji sili in se držati skupaj, ko svet okoli ljudi razpada.