Accarezza pomeni »poboža« oziroma »nežno se dotakne«. V pesmi dežna solza nežno poboža obraz, medtem ko se oseba smeji in pravi, da je to dež.
Beseda je zanimiva zaradi svoje nežne, poetične podobe: solza je predstavljena skoraj kot ljubeča roka, kar čustvenemu trenutku doda toplino in nežnost.
V pesmi Annalisa ljubezen spremeni način, kako pripovedovalka vidi svet. Solza postane dež, strah je lažji v objemu, celo noč pa ima vonj: »Riesco a sentire anche il profumo della notte« [Čutim lahko celo vonj noči]. Oseba, ki ji poje, jo nenehno preseneča in z besedami, polnimi barv in zvokov, spreminja svet, ki ga prej ni znala videti. To je zelo nežna, skoraj čarobna podoba: nekdo ti pomaga opaziti stvari, ki so bile ves čas okoli tebe.
Najlepši osrednji motiv je »Disegna una finestra tra le stelle da dividere col cielo, da dividere con me« [Nariši okno med zvezdami, ki ga bova delila z nebom, ki ga boš delil z menoj]. Okno med zvezdami zveni kot skrivni prostor za dva, odprt proti nebu. Ko se poljubita, pripovedovalka pravi, da ji kisik pride naravnost do srca samo takrat: »Solo se mi baci te« [Samo če me poljubiš ti]. Ljubezen je tukaj prikazana zelo telesno in neposredno, skoraj malo pretirano, vendar prav zato deluje iskreno: v objemu in poljubu nenadoma ne potrebuje ničesar drugega.