Beseda "ghiacciai" pomeni "ledeniške gore" ali "ledeniki". To ni vsakdanja beseda, ki bi jo pogosto slišali v pesmih, kar jo naredi zanimivo in nepozabno.
V kontekstu pesmi Annalisa poje: "Siamo dentro i ghiacciai" (Smo znotraj ledeniških gora). To ustvarja močno metaforo za občutek ujetosti ali izoliranosti v čustveno hladnem ali težkem položaju, kar doda globino besedilu.
Annalisa v skladbi »Dieci« opisuje odnos, ki je hkrati raztresen, privlačen in skoraj komično pretiran. Govorka se ne spomni več, kaj je obljubila, druga oseba pa jo pritiska, naj se odloči. V eni noči se zvrstijo vino na postelji, poljubi, prizori v stanovanju, spanje na parkirišču in celo »Baci francesi delivery« [francoski poljubi na dostavo]. Ta nenavadna fraza zveni kot naročilo hrane, vendar pomeni, da so poljubi tako hitri in priročni, kot bi jih naročil na dom. Medtem močno dežuje, domov je mrzlo, ona pa pravi: »sono fuori da me« [zunaj sebe sem], kot da se je zaradi vsega dogajanja odmaknila od lastnega miru.
Najmočnejša ideja je v refrenu: »l’ultima volta è sacra« [zadnjič je sveto]. Čeprav se zdi, da je konec, si vedno pustita še eno sporočilo, še en poljub na ulici in še eno možnost. Zato naslov »Dieci«, kar pomeni »deset«, postane duhovita in nekoliko žalostna številka: potrebnih bo »dieci ultime volte« [deset zadnjihkrat]. Pesem ne ponuja urejenega razhoda. Namesto tega pokaže dva človeka, ki v dežju, zmedenosti in spominih znova odpirata ista vrata, čeprav vesta, da bi bilo lažje oditi.