Unendlichkeit pomeni 'neskončnost'. To je močna in poetična beseda, ki se ne pojavlja pogosto v vsakdanjem pogovoru, a je ključna za razumevanje čustvene globine te pesmi.
V kontekstu pesmi Tokio Hotel, "1000 Meere", beseda "Unendlichkeit" poudarja občutek brezmejnega čakanja in neizmerne razdalje, ki jo morata protagonista premostiti, da bi bila spet skupaj. Izraža upanje, da bosta kljub vsem preprekam in času, ki se zdi neskončen, na koncu svobodna in združena.
»1000 Meere« je pesem o dveh ljudeh, ki ju ločujejo razdalja, čas in občutek, da se je svet ustavil. Pripovedovalec hodi po praznih ulicah, ponoči, v hladnem vetru, medtem ko je »die Sonne ist erfroren« [sonce je zmrznilo]. To ni dobesedni opis, ampak zelo močna podoba sveta brez topline in upanja. Kljub temu nosi podobo druge osebe v sebi: »Über tausend Meere, zurück zu dir« [čez tisoč morij, nazaj k tebi]. Tisoč morij, temnih let in zvezd, ki drsijo mimo, pomeni ogromno pot, ki jo morata prehoditi, preden bosta spet skupaj in svobodna.
Najlepše pri pesmi je, da pripovedovalec ne obljublja lahke poti. Prizna, da je šlo vse drugače, kot sta pričakovala, in da je utrip v žilah »viel zu schwach« [veliko prešibek]. Toda srci še vedno bijeta skozi noč. Nekje obstaja kraj, ki ga poznata samo onadva, in prav zaupanje ju drži pokonci: »Vertrau mir« [Zaupaj mi]. Na koncu ne potrebujeta ničesar drugega, niti ne vzameta ničesar s seboj. Ostane le njuno gibanje drug proti drugemu: »Lass dich zu mir treiben, ich lass mich zu dir treiben« [Pusti, da te tok prinese k meni, jaz pa se bom pustil prinesti k tebi]. Pesem je zato hkrati vesoljska in zelo osebna: ljubezen je prikazana kot dolgo potovanje čez neskončnost, z obljubo, da bosta nekega dne vendarle prosta.