Barfuß pomeni "bos". To je preprosta, a zelo vizualna beseda, ki takoj prikliče občutek svobode in neposrednosti.
V pesmi Max Giesinger opisuje žensko, ki v svoji domišljiji, ko pleše, "gre bosa v New York" (geht sie barfuß in New York). Ta beseda poudarja njeno željo po pobegu iz vsakdanjika in doživljanju življenja brez omejitev, kar je osrednja tema pesmi.
Pesem Maxa Giesingerja, "Wenn Sie Tanzt" (Ko pleše), je resnično ganljiva zgodba o ženski, ki živi precej običajno življenje. Njen teden je dolg, petdeseturni delavnik, in ko pride domov, najprej kuha za otroke – "Heim kommen und erst mal für die Kleinen kochen" (pride domov in najprej kuha za otroke). Otroci so zanjo na prvem mestu, kar je lepo, a hkrati se sprašuje, kako bi bilo njeno življenje brez njih, kako bi bilo, če bi se učila hoditi sama – "Ohne Kinder, selber laufen lernen" (brez otrok, sama bi se učila hoditi).
Njen dan ne dopušča nobenega oddiha, a ko zapre oči, sanja. In ko pleše, je nekje drugje, za trenutek tam, kjer si želi biti – "Und wenn sie tanzt ist sie wo anders, für den Moment dort wo sie will" (In ko pleše, je nekje drugje, za trenutek tam, kjer si želi). Takrat je nekdo drug, spusti vse in se prepusti občutku. Takrat hodi bosa po New Yorku, plava sama po Aljaski, skoči z ladje pri Baliju in se potaplja v modri vodi. To je resnično lepa podoba svobode, ki jo najde v plesu in glasbi. Sprašuje se tudi, ali bi si upala iti na zmenek v svoji najljubši obleki, tudi če bi imela čas. Ampak ko si nadene slušalke in da glasbo na glas, se vse spremeni. Takrat je resnično svobodna!