Strandkorb dobesedno pomeni »plažni koš« in označuje značilen nemški pleteni sedež z zaščito pred vetrom na plaži. Beseda je zanimiva sestavljenka iz Strand (plaža) in Korb (koš).
V pesmi se pojavi v nostalgičnem spominu na pomlad ob Baltskem morju, ko sta sedela skupaj: »Ein Strandkorb an der Ostsee / Und du in meinem Arm«. Zaradi tega beseda ustvari zelo slikovito podobo ljubezni, morja in izgubljenih trenutkov.
V pesmi Nicht So Schnell Max Giesinger opisuje človeka, ki po odhodu ljubljene osebe obstane na mestu. Ne ve več, koliko časa že čaka, izgubil je občutek za čas, dnevi pa postajajo krajši. Ko ga kdo vpraša, kako je, odgovori, da je »erträglich« (znosno), vendar je to precej šibka tolažba. Še vedno računa na možnost, da si bo druga oseba premislila: »Ich warte für den Fall der Fälle« (Čakam za vsak primer). Izraz für den Fall der Fälle pomeni »za vsak slučaj«, tukaj pa razkriva, da se še ni pripravljen zares premakniti naprej.
Najlepši in hkrati najbolj žalosten del je podoba srca: »Mein Herz liegt auf Eis« (Moje srce leži na ledu). Srce je še živo, pleše, se smeji in bije, vendar »nur nicht so schnell« (samo ne tako hitro). Spomini ga vlečejo v pomlad ob Ostsee, torej ob Baltskem morju, kjer si predstavlja plažni stol Strandkorb in ljubljeno osebo v objemu. Drugi mu šepetajo, da zapravlja čas, on pa še vedno misli: če za trenutek odide, se bo morda vrnila. Prav ta čakanje naredi pesem tako človeško: razum mu govori, naj gre naprej, srce pa ostaja na ledu in posluša vsak možen znak.