Kuolinmarssi dobesedno pomeni 'pogrebni marš' ali 'marš smrti'. To je zelo močna in dramatična beseda, ki takoj vzbudi občutek usodnosti in končnosti.
V naslovu pesmi, "Vapauden Kuolinmarssi" (Pogrebni marš svobode), ta beseda poudarja temno in morda cinično perspektivo svobode, ki je dosežena le skozi smrt ali uničenje. Je ključna za razumevanje tona in sporočila pesmi, ki govori o boju in žrtvovanju.
»Vapauden Kuolinmarssi« pomeni »Smrtni marš svobode«. Marco Hietala, umetnik iz Finske, v besedilu ustvari temno popotovanje skozi hribe, sneg, kri in smrt. Govorec je tavajoči izvidnik, ki se orientira po zvezdah, vendar ga nebo zavrača, pekel pa čaka. Ko pravi »Minä vuodan jälkeni hankeen« [»Svojo sled izkrvavim v sneg«], se namenoma izda zasledovalcem. Finski izraz »hurtties« pomeni tvoje pse oziroma lovske pse, zato je prizor skoraj morbidno hudomušen: kri postane sled, ki bo pse pripeljala naravnost do njega. Nato s svojo krvjo nariše »obroč rune«, torej krožni znak, in se odpravi naprej skozi smrt.
V drugem delu se pojavijo brezglave figure, glave na kolih, odprte oči in usta, ki nemo kričijo. To ni mirna ali junaška podoba svobode, temveč prazna, popačena pesem, v kateri se vsi sprašujejo »zakaj«. Govorec nagovarja nekoga, ki pošilja svoje sužnje v zabavo, vendar se nihče ne vrne. Zato se njegov pohod spremeni v upor: »Käyn orjas vapauttamaan« [»Grem osvobodit sužnja«], pozneje pa še bolj neposredno »Vapauteen, kuolemaan!« [»V svobodo, v smrt!«]. Besedilo je brutalno do zadnje podobe, saj kri ni le sled, ampak vabilo ljubljeni osebi, naj pride, ga najde in mu vzame srce. Svoboda tukaj nima bleščeče zastave, temveč sneg, lovske pse, vislice in objem tik ob smrti.