Oblìo pomeni 'pozaba' ali 'izginotje v pozabo'. To je močna in poetična beseda, ki se ne pojavlja pogosto v vsakdanjem jeziku ali v vseh pesmih.
V kontekstu pesmi Måneskin jo uporabljajo za izražanje ideje o vstajanju iz pozabe ali neznanosti. Verz "Risalirai dal tuo oblio" (Dvignil se boš iz svoje pozabe) nakazuje na prebujanje, ponovno odkritje samega sebe in izstopanje iz anonimnosti, kar je ključna tema uporništva in individualnosti v pesmi.
»ZITTI E BUONI« pomeni približno »Tiho in pridni« oziroma ukaz, naj se človek ne upira in ne izstopa. Måneskin iz Italije ta ukaz obrnejo na glavo: pripovedovalec pravi, da je »fuori di testa« (»zunaj sebe, nor«), vendar drugačen od njih. Govori o umazanih oblačilih, cigareti med prsti in poti, ki gre navkreber, a se nanjo pripravlja. Ko reče »E buonasera, signore e signori, fuori gli attori« (»Dober večer, dame in gospodje, igralci naj pridejo ven«), zveni, kot da se oder odpira za obračun z ljudmi, ki ga opazujejo in presojajo.
Besedilo je polno trmastega gibanja naprej: dolgo je bil zunaj, zdaj bo »calci 'sti portoni« (»brcal ta vrata«), gleda navzgor kot plezalec in noče dovoliti, da bi ga kdo ustavil. »Parla la gente, purtroppo, parla, non sa di che parla« (»Ljudje govorijo, žal, govorijo, ne vedo, o čem govorijo«) je neposreden odgovor govoricam. Hkrati prosi, naj ga nekdo odpelje tja, kjer lahko ostane na površju, ker mu tukaj zmanjkuje zraka. Pesem zato zveni kot glasen upor proti tujemu mnenju: če biti »tiho in priden« pomeni odpovedati se sebi, potem skupina raje prizna, da je drugačna.