Пересушені pomeni 'presušene' ali 'zelo suhe'. To je zanimiva beseda, ker se ne pojavlja pogosto v vsakdanjih pogovorih ali pesmih, kar jo dela bolj edinstveno in nepozabno.
V kontekstu pesmi Jerry Heil jo uporablja za opis svojih ustnic: "Я ховаю губи у губах / Бо вони від вітру пересушені" (Skrivam ustnice v ustnicah / Ker so presušene od vetra). Ta beseda ustvarja živo podobo in dodaja globino čustvom, ki jih izraža pesem.
Pesem je mešanica suhega humorja, telesne bližine in popolnega čustvenega razsula. Pripovedovalec ponavlja: »Я ховаю губи у губах« [Ustnice skrivam v ustnicah], ker so »від вітру пересушені« [izsušene od vetra]. Poljub je tukaj skoraj praktična prva pomoč, hkrati pa očitno tudi način, kako se izogniti mislim. Ko pravi »В мене поступово їде дах« [Postopoma se mi maje streha], uporabi ukrajinski izraz za to, da mu počasi odnaša razum. Primerjava s staro počitniško hišico nekje v Sumijski oblasti je zelo konkretna in malo smešna: njegova glava se maje kot stara dača, ne kot kakšna elegantna metafora.
Med njima je prekinitev, ki je nihče ne zna ali noče izgovoriti. Druga oseba molči, nato pa »Ти між нами проклав цю межу« [Med nama si postavil to mejo]. Spomini se vseeno vračajo kot »Двадцять п'ятий кадр« [petindvajseti kader], izraz za domnevno skrito filmsko sličico, ki jo gledalec komaj zazna. Tu ga spremlja dotik rok na vratu in nenaden val nostalgije. Konec postane še bolj absurden: nekdo je odnesel vsa topla čustva in izginil »Як геолокація Житомира« [kot geolokacija Žitomirja]. To je šaljivo pretiravanje o tem, da ni ostala niti telefonska številka, le praznina, veter in ustnice, ki se še vedno iščejo v drugih ustnicah.