Monstros Lyrics in Slovenian by Jão
Encarar pomeni "soočiti se z nečim" ali dobesedno "pogledati nekomu v oči". V pesmi se pojavi v zvezi "os monstros que insistem em me encarar", kjer se poosebljeni notranji strahovi vztrajno zazrejo vanj.
Beseda je zanimiva, ker izraža pogum in dejavno soočanje s težavami, ne le pasivnega prenašanja strahu.
V pesmi »Monstros« (»Pošasti«) Jão govori o strahu, osamljenosti in iskanju lastnega prostora. Že na začetku je podoba zelo telesna: »Sinto um nó na minha garganta« [»V grlu čutim vozel«] in glas se mu trese. Pošasti pod posteljo mu ne pustijo spati, vendar niso predstavljene samo kot otroški strah. So tudi vse, kar ga spremlja že od otroštva: pravi, da se počuti samega, celo takrat, ko so okoli njega drugi ljudje. Svobodo si je vedno želel, toda ko jo je dosegel, je ugotovil, da je prišla tudi samota.
Nato se pesem obrne v nekaj skoraj pustolovskega: ima ogenj v očeh, bos gre na lov, objame temo, ki je postala njegov dom, in teče s svojimi volkovi. Pošasti zdaj gleda naravnost v oči, namesto da bi pred njimi bežal. Drugi so ga imeli za norega, ker je hotel biti »še malo več«, on pa prizna: »Sei que eu tenho os meus monstros, mas continuo a caminhar« [»Vem, da imam svoje pošasti, vendar še naprej hodim«]. To je najboljša drža v pesmi: pošasti niso čudežno izginile, a mu tudi ne določajo več smeri. Ko obljubi, da bo pokazal stvari, ki jih drugi niso cenili, govori kot fant s podeželja, ki si želi dokazati, česa je sposoben. Na koncu se spomni otroka, ki še ne razume, kaj ga čaka. Bolečina je po njegovem potrebna za človeka, v katerega bo ta otrok zrasel.
