Pustkowiu pomeni 'pustinja' ali 'samota'. To je močna beseda, ki v pesmi ustvarja občutek izolacije in zapuščenosti.
V kontekstu pesmi Dawida Podsiadła, ko poje "Na tym pustkowiu mieszka śmierć" (Na tej pustinji prebiva smrt), beseda poudarja mračno in brezupno vzdušje. Ni le fizična pustinja, ampak tudi metaforično stanje duha, kjer se prepletata osamljenost in bližina smrti.
»Nieznajomy« pomeni »Neznanec«. Dawid Podsiadło v pesmi govori z osebo, ki ji ne pozna niti imena, vendar se zdi, kot da gleda prihodnjo različico samega sebe. Vprašanje »Czy zdążę jeszcze wrócić?« (Ali se bom še pravočasno vrnil?) zveni kot strah, da je čas že zasul vse poti nazaj. Zunaj vladata najtišja tišina in sivina pred nevihto, neznanec pa molči. Podoba je skoraj sanjska, a precej neprijetna: »Na tym pustkowiu mieszka śmierć« (Na tej puščavi prebiva smrt).
Potem se vse podre. Stene se rušijo, šipe pokajo, pripovedovalec pada skozi napake vseh preteklih let in vidi obraze, polne razočaranja. Prizna, da je lagal bolj, kot bi si želel priznati, in da je zato danes povsem sam. Najbolj neposreden trenutek pride z vprašanjem »Jak to możliwe, że ktokolwiek ufał mi?« (Kako je mogoče, da mi je sploh kdo zaupal?). To ni skrivnostna ljubezenska zgodba, temveč pogovor s krivdo, sramom in posledicami lastnih odločitev. Na koncu se neznancu poslovi: »Już nie chcę twoich rad« (Ne želim več tvojih nasvetov). V tem obratu je nekaj ostrega in človeškega: pomoč išče, dokler jo lahko prenese, nato pa jo odrine.