Abspannmusik dobesedno pomeni 'glasba ob odjavni špici' ali 'glasba ob koncu filma'. To je zanimiva in precej specifična beseda, ki je ne slišimo vsak dan v pesmih.
V kontekstu pesmi Maxa Giesingerja, ki govori o zadnjem dnevu, ta beseda ustvarja močno metaforo. Pomeni konec nečesa pomembnega, kot da se življenje ali določeno obdobje zaključuje kot film, s svojo lastno zaključno glasbo. To daje pesmi melanholičen, a hkrati poetičen ton.
Se kdaj vprašaš, kaj bi bilo resnično pomembno, če bi bil današnji dan zadnji? Max Giesinger v pesmi "Der Letzte Tag" [Zadnji dan] razmišlja prav o tem. Predstavlja si svet, kjer "Der letzte Soldat wird nach Hause geschickt" [Zadnji vojak je poslan domov], "Alle Lichter gehen aus, der letzte Laden macht dicht" [Vse luči ugasnejo, zadnja trgovina se zapre] – vse se ustavi, kot da se svet pripravlja na konec. Celo ulice so prazne, ni avtomobilov, in dež pada naravnost v srce, zveni kot aplavz, kot da je konec.
Ampak sredi tega konca se pojavi ključno vprašanje: "Wenn dieser Tag hier wirklich der letzte ist, wird uns dann klar, was eigentlich wichtig ist?" [Če je ta dan res zadnji, nam bo potem jasno, kaj je zares pomembno?]. Max se sprašuje, ali bi bili s tistimi, ki jih imamo radi. Želi si, da bi bila oseba, ki jo pogreša, še vedno tam: "Ich wünschte, du wärst noch immer hier" [Želim si, da bi bila še vedno tukaj]. Pesem nas spodbudi, da razmislimo o tem, kaj resnično šteje, preden je prepozno, in da cenimo ljudi okoli sebe.