Подснежниками [podsnyezhnikami] pomeni »z zvončki«, dobesedno z nežnimi pomladnimi cvetlicami, ki poženejo izpod snega. V pesmi je to zelo poetična podoba: «Пока тело не укрыло подснежниками» [Poka tyelo nye ukrylo podsnezhnikami] pomeni »dokler telesa ne prekrijejo zvončki«, kar ustvari skrivnostno in ganljivo predstavo minljivosti.
»ПОМНИ (POMNI)« pomeni »Zapomni si« oziroma »Spomni se«. Pesem se začne z zelo filmskim prizorom: nekdo na zaslonu šepeta, da ne bi slišal govorčeve tišine, nato pa sledita prvi ples, cvetje in streha. Osrednji refren prosi ljubljeno osebo, naj se spomni, kako ga je poklicala iz praznine in ponovno sestavila njegov porušeni svet: »Как из пустоты меня ты позвала« [Kako si me poklicala iz praznine] in »Как убитый мир мой вновь ты собрала« [Kako si moj uničeni svet spet sestavila]. Ljubezen je tukaj predstavljena skoraj kot reševanje: »Я искушение, ты спасение« [Jaz sem skušnjava, ti si rešitev].
V nadaljevanju postane prizor bolj nenavaden in nekoliko nadrealističen. Drugima pravijo, naj končata večer in se zbudita iz »matrice«, vendar se kljub zaprtim vratom v motnem lokalu ne moreta ločiti. Njuna domova sta oddaljena, a razdalja je opisana zelo različno: njej manjka približno dvajset kilometrov, njemu pa do doma kar »prepad«. Podobe angelov, grešnikov in telesa, ki ga prekrijejo zvončki, dajo pesmi občutek ljubezni, ki pride ob skrajnem trenutku in človeka sestavi nazaj. Zadnji vzklik »Ты душу забрала!« [Odnesla si dušo!] je namenoma dramatičen: ta oseba ga ni le rešila, temveč ga je popolnoma prevzela.