S'acharner pomeni 'vztrajati' ali 'truditi se', pogosto z negativnim prizvokom, kot da se nekdo preveč trudi ali je obseden z nečim.
V pesmi Slimane poje: "Pourquoi s'acharner, tu recommences" (Zakaj vztrajati, spet začneš). Ta beseda poudarja občutek obupa in ponavljajočega se boja, ko se kljub bolečini in trpljenju vedno znova vrača k isti stvari. Je močna beseda, ki izraža globoko čustveno stanje.
Slimane, francoski glasbenik, v pesmi »Dernière Danse« (»Zadnji ples«) govori iz trenutka, ko je nekdo odsoten, življenje brez njega pa se zdi prazno. Pripovedovalec svojo bolečino nagovori kot »Ma douce souffrance« (»Moje sladko trpljenje«), nato pa se sam sprehaja po pariškem metroju: »Je déambule seul dans le métro« (»Sam tavám po metroju«). Ples postane njegov način bega: »Une dernière danse / Pour oublier ma peine immense« (»Še zadnji ples, da pozabim svojo neizmerno žalost«). Beseda dernière pomeni »zadnja«, danse pa »ples«.
Najbolj všeč mi je, kako se njegov nemir širi po vsem mestu. »Je remue le ciel le jour, la nuit« (»Premikam nebo podnevi in ponoči«), pleše z vetrom in dežjem ter išče »un peu d’amour, un brin de miel« (»malo ljubezni, ščepec medu«), torej majhen košček nežnosti. A olajšanje ne traja: v hrupu teče, ga je strah, nato se bolečina vrne. Pariz ni prikazan kot razglednica, temveč kot prostor, v katerem se izgubi: »Dans tout Paris, je m’abandonne« (»Po vsem Parizu se prepustim«). Kljub temu na koncu reče »Je suis une enfant du monde« (»Sem otrok sveta«), zato pesem ne ostane samo pri žalosti. V njej je tudi želja po svobodi, gibanju in novem začetku, čeprav srce še vedno boli.