Prinsessoja Ja Astronautteja Lyrics in Slovenian by Sanni
Astronautteja je finski izraz za 'astronavte'. To je zanimiva in nekoliko nenavadna beseda, ki se ne pojavlja pogosto v vsakdanjih pogovorih ali pesmih.
V kontekstu pesmi Sanni jo uporablja v naslovu "Prinsessoja Ja Astronautteja" (Princese in astronavti), da poudari otroške sanje in ambicije, ki so se sčasoma morda razblinile. Beseda evocira občutek mladostne domišljije in hrepenenja po nečem velikem, kar se lepo ujema z melanholičnim tonom pesmi o izgubljenih sanjah in realnosti odraslosti.
Sanni v pesmi »Prinsessoja Ja Astronautteja« (»Princese in astronavti«) primerja velike otroške sanje z odraslostjo, ki je precej manj bleščeča. V uvodu se pojavi svet bleščečih čevljev, statusov, piva in dodajanja ničel, nato pa vprašanje: »Mikä on totta, onko totta enää mikään?« [Kaj je res, ali je sploh še kaj res?] Govori se veliko, vendar nihče zares ničesar ne naredi. Refren je posebej slikovit: »Prinsessoja astronautteja / Piti meistä tulla« [Princese in astronavti / to naj bi postali], toda obleka je raztrgana, po opitem padcu pa ni bilo sreče v »deželi sreče«. Lepo pričakovanje se je zaletelo v precej neurejeno resničnost.
Ljubezen je tukaj skoraj kot poročna obleka: išče se jo, uporabi enkrat in pospravi v omaro. Govorka prosi: »Ota mut syliin, pitele, mut älä omista« [Vzemi me v objem, drži me, vendar me ne imej za svojo], kar je nežna, a zelo jasna meja med bližino in lastništvom. Proti koncu se pesem vrne v poletje leta 1996, na otroško igrišče, kjer mama na odrgnjeno koleno prilepi obliž in pihne, da bi manj bolelo. Nato pride kratko, neprijetno vprašanje: »Kuka puhaltaa nyt?« [Kdo bo zdaj pihal?] Otroška tolažba je izginila, čas teče, telo se stara, palačinke so zamenjali števci kalorij. Prav ta prehod iz peskovnika v odrasle skrbi naredi pesem tako neposredno in malo zajedljivo.
