Puinhoop dobesedno pomeni 'kup ruševin' ali 'nered'. Je močna beseda, ki jo ne slišimo pogosto v vsakdanjih pogovorih, še manj pa v pesmih.
Meau jo v pesmi uporablja metaforično, ko pravi: "Ik leef van de puinhoop, leef voor de pijn" (Živim od nereda, živim za bolečino). S tem izraža, da kaos in bolečina niso nujno slabi, ampak so del njenega življenja in jo morda celo navdihujejo. Ta edinstvena uporaba besede jo naredi zelo zanimivo in nepozabno.
Meau v pesmi "22" razmišlja o tem, kako je biti star dvaindvajset let, in priznava, da je morda še vedno malo naivna. Priznava, da je včasih egoistična in se prehitro zaljubi, in se sprašuje, ali se je vse zgodilo prehitro. Kljub temu pravi, da "brez kaosa ni ničesar" [Maar zonder chaos is er toch niks aan], kar kaže, da sprejema nered v svojem življenju. Pravi, da "živi od nereda, živi za bolečino" [Ik leef van de puinhoop, leef voor de pijn], kar je precej iskreno priznanje, kajne?
Meau se sprašuje, kdo v resnici je, in priznava, da je morda lagala sebi in drugim. Vendar pa pravi, da jo "bolečina navdihuje" [de pijn inspireert] in da se uči. Čeprav včasih obžaluje svoje odločitve, pravi, da "nima pojma, kaj dela" [heb ik geen flauw idee van wat ik doe]. Kljub vsemu upa, da bodo vsi videli samo dobro v njej in verjame, da smo vsi na poti k boljšemu, saj smo "tukaj tako majhni med zvezdami in vesoljem" [Tussen sterren en heelal].