Kulkurina pomeni nekaj kot 'popotnik' ali 'potepuh', torej oseba, ki nenehno potuje in ne ostaja dolgo na enem mestu. Beseda v sebi nosi občutek svobode, pustolovščine in rahle brezskrbnosti.
V pesmi Korpiklaani, ki govori o potovanjih po svetu in uživanju ob pijači, beseda "kulkurina" odlično opiše življenjski slog pripovedovalca, kot v stihu "Kulkurina maailmalla" ("Kot klatež po svetu"), ki poudarja njegovo svobodno, potepuško naravo.
Korpiklaani, finska skupina, v skladbi »Tequila« sledi skupini popotnikov, ki jih vleče daleč od doma: čez neznane poti, morja in ceste. Življenje si zamišljajo kot tavanje, igranje glasbe in pitje med ljudmi, ki jih še nikoli niso poznali. »Miesten mieli maailmalle« [moško srce oziroma misel vleče v svet] zveni kot preprost klic po pustolovščini, vrstica »ryypäten elämän janoon« [pijóč za žejo po življenju] pa to željo pove zelo neposredno in malce razposajeno.
Njihova pot jih pripelje v Mehiko, kjer je življenje »tequilaa« [tekila], nato skozi Argentino, Kolumbijo in Čile v Brazilijo, kjer je življenje »caipirinhaa« [kaipirinja, brazilski koktajl]. Refren z nenehnim ponavljanjem »Caipirinha, tequila« [kaipirinja, tekila] zveni skoraj kot zdravica, pri kateri se glasba, potovanje in pijača zlijejo v eno samo veliko veselico. Toda pesem se proti koncu obrne: ko so dovolj popili, igrali po svetu in »piot huolella pietty« [skrbno obhajali veselice], jih želja po veselju in domačnosti pripelje nazaj. To je vesela popotniška zgodba brez načrta za jutri, z nekaj utrujenosti na koncu in z refrenom, ki bi ga bilo skoraj nemogoče zapeti brez nasmeha.