Vows pomeni 'zaobljube', še posebej tiste, ki jih izrečemo ob poroki. Je močna beseda, ki poudarja globoko in trajno zavezo.
V pesmi James Arthur poje: "I promise till death we part, like in our vows" (Obljubim do smrti naju loči, kot v najinih zaobljubah). S tem poudarja resnost in trajnost svoje ljubezni, ki je tako močna kot poročna zaobljuba, čeprav morda nista poročena. To besedo ne slišimo pogosto v vsakdanjih pesmih, zato je zanimiva in izstopa.
Ta pesem Jamesa Arthurja je resnično čudovita zgodba o ljubezni, ki raste in traja. Začne se z nepozabnim prvim srečanjem, ko se dva neznanca spoznata v temi in eden drugega »osvetli«. Spomnimo se tistega trenutka, ko je dekle »nasmejano pogledalo čez ramo« in fant je bil »za minuto mrzel in trezen«. To je tisti trenutek, ko se zave, da je zaljubljen, čeprav se pretvarja, da je »kul, ko se je bal izpustiti«.
Potem pa pesem preskoči v prihodnost, v vsakdanje življenje para, ki je skupaj »do sive starosti«. Predstavljamo si jutranjo kavo v postelji in odpelje otroke v šolo. Kljub letom je ljubezen še vedno močna, saj fant pravi, da dekle »izgleda tako lepo kot vedno« in da bo »vsak dan boljša«. Obljublja, da jo bo ljubil, »dokler mu pljuča ne odpovejo«, in da bosta skupaj »tudi, ko bosta duhova«. To je resnično ganljiva obljuba večne ljubezni!