Infortune pomeni 'nesreča' ali 'smola'. To je beseda, ki se v vsakdanjem pogovoru ne uporablja pogosto, zato je zanimiva in izstopa.
V pesmi pevec pravi: "Je me suis dit quelle infortune" (Rekel sem si, kakšna nesreča). Uporablja jo, da izrazi obup in žalost zaradi neuslišane ljubezni, kar daje besedi močan čustveni naboj in jo dela nepozabno.
V pesmi »J'ai Demandé À La Lune« (»Luno sem vprašal«) pevec išče odgovor pri luni, ker ga sam ne najde. Soncu nič ne pove, luni pa pokaže svoje rane: »Je lui ai montré mes brûlures« (»Pokazal sem ji svoje opekline«). Luna se mu posmehne, zato je podoba hkrati žalostna in malo absurdna. Tudi nebo je videti slabo, on pa se ne celi. Ko jo vpraša, ali ga druga oseba še želi, dobi hladno in skoraj komično zavrnitev: »J'ai pas l'habitude de m'occuper des cas comme ça« (»Nisem vajena ukvarjati se s takšnimi primeri«). Beseda cas tukaj pomeni »primer«, kot da bi bil zlomljen človek težava v uradni evidenci.
Med njima je nekoč vladala gotovost, vendar sta si govorila, da je njuna zveza samo pustolovščina in da ne bo trajala. Zdaj pripovedovalec nima veliko povedati in ničesar, s čimer bi drugo osebo nasmejal. Še huje, vedno si predstavlja najslabši izid, medtem ko ga tudi najboljši boli: »Car j'imagine toujours le pire / Et le meilleur me fait souffrir« (»Ker si vedno predstavljam najslabše / in zaradi najboljšega trpim«). Prav ta preobrat naredi pesem tako posebno: prošnja luni zveni skoraj otroško, odgovor pa neusmiljeno stvarno.