Dondersgoed je pogovoren in izrazit nizozemski prislov, ki pomeni »zelo dobro« ali »prav dobro«. Beseda donder dobesedno pomeni »grom«, zato izraz zveni močnejše in bolj čustveno kot običajni heel goed.
V pesmi vrstica Ik weet dondersgoed dat dit niet echt bestaat pomeni »Zelo dobro vem, da to v resnici ne obstaja«. Pevka s tem poudari, da se zaveda resnice, vendar kljub temu ne more izpustiti svojih občutkov.
Hannah Mae, nizozemska izvajalka, in Maksim v tej pesmi pripovedujeta o osebi, ki se po razhodu vedno znova vrača k nekomu, čeprav ve, da bi morala oditi. Pot do njega je skoraj vsakdanja: »Minuutje lopen en dan lijn 7« [Minuto hoje, potem avtobusna ali tramvajska linija 7]. Poznata pot in prvi vlak ji dajeta občutek, da bo obisk kratek, vendar že sama večkratna obljuba »'t is de laatste keer« [to je zadnjič] razkrije, da temu ne zna zares slediti. Poseben detajl je čas: minilo je šele šestnajst ur, ona pa si ga že predstavlja na kavču, v njenem objemu, z rokami v njegovih laseh. To ni miren spomin, temveč misel, ki ji ne pusti naprej.
Najbolj neposreden del pride v refrenu: »Ik wil dat je liegt, alsjeblieft« [Hočem, da lažeš, prosim]. Želi, da ji še enkrat reče, da se ni nič spremenilo, da jo še vedno potrebuje in da je ona prava zanj. Ve, da ta predstava ni resnična, vendar bi ji laž za trenutek omogočila verjeti. Besedna zveza »dondersgoed« v vrstici »Ik weet dondersgoed« [zelo dobro vem] je pogovorna in poudari, da ji je vse jasno. Kljub temu pravi: »Al moet ik eigenlijk door, mijn hart is nog bezet« [Čeprav bi morala naprej, je moje srce še vedno zasedeno]. Malo je boleče, malo absurdno, predvsem pa zelo človeško: »Ik heb al honderd keer de laatste keer gezegd« [Že stokrat sem rekla, da je zadnjič].