Dondolare pomeni »zibati se« ali »gugati se«, pogosto v ritmičnem, nežnem gibanju. V pesmi pevko energija spodbuja, da se ziba med tem, kar govori, in tem, kar počne, zato beseda izraža notranji nemir ter gibanje med občutki in dejanji.
V skladbi »Gli Ostacoli Del Cuore« italijanska pevka Elisa skupaj z Ligabuejem opisuje bližino med dvema človekoma kot potovanje skozi notranje ovire. Med »ostacoli del cuore« [ovirami srca] se pojavi »un principio di magia« [zametek čarobnosti], pa tudi ironija: skrivne misli človek skrbno boža, nato pa ugotovi, da jih je pravzaprav že sam razkril. Podoba »una notte da scartare come un pacco di Natale« [noči, ki jo je treba odviti kot božični paket] je malo nenavadna in prav zato zabavna: nekatere večere je bolje odpreti, druge pa odložiti kot neuspelo darilo.
Najbolj neposreden del je ponavljajoče se vprašanje: »Quante cose che non sai di me« [Koliko stvari o meni ne veš]. Skupna pot zato ni popolnoma udobna. Na njej je treba nekatere stvari prinesti s seboj, druge si šele zaslužiti, tretje pa »buttare« [vreči stran]. Govorec med gledanjem morja pusti, da »naufraga un ridicolo pensiero« [se smešna misel razbije oziroma potone kot ladja], vendar ga vseeno naprej žene energija med tem, kar govori, in tem, kar naredi. Lepo je, da je ta notranji premik slišen: »sentire fa rumore« [čutiti povzroča hrup], celo hoja skozi ovire srca ima svoj zvok.