Trenchtown ni le beseda, ampak ime soseske v Kingstonu na Jamajki, kjer je odraščal Bob Marley. To ni običajna beseda, ki bi jo našli v vsaki pesmi, in je ključnega pomena za razumevanje konteksta pesmi.
V pesmi se omenja kot kraj, kjer so se spomini in izkušnje oblikovali, kar daje pesmi globino in osebno noto. Uporaba tega imena poudarja avtentičnost in korenine sporočila pesmi.
Bob Marley, jamajški kralj reggaeja, nas v pesmi No Woman No Cry popelje naravnost na dvorišča soseske Trenchtown v Kingstonu. Naslov marsikdo narobe razume kot »brez ženske ni joka«, ampak v jamajški kreolščini stavek pravzaprav pomeni: »Ne, ženska, ne joči.« To je tolažba prijateljici ali sestri ob težkih časih.
Marley se v besedilu spominja preprostih, a toplih trenutkov: »In the government yard in Trenchtown« (Na vladnem dvorišču v Trenchtownu), kjer so opazovali hinavce med dobrimi ljudmi in izgubljali prijatelje. Prijatelj Georgie je ponoči kuril ogenj iz lesa logwood (vrsta tropskega drevesa, ki lepo gori), kuhali so »cornmeal porridge« (koruzni močnik) in si delili obrok. Ko Bob reče: »My feet is my only carriage« (Moje noge so moj edini prevoz), nas spomni, da je treba iti peš naprej skozi življenje, ne glede na to, kako malo imaš. Sporočilo je preprosto: preteklosti ne pozabi, solze pa le obriši, ker bo na koncu vse v redu.