Nosso Quadro Lyrics in Slovenian by Ana Castela
Boiadeira je ženska oblika besede za osebo, ki pase in vodi govedo, zato jo lahko prevedemo kot »kravarka« ali »deklica, ki pase govedo«. V pesmi se pojavi v nežni predstavi o njuni prihodnji hčerki, ki bi živela na podeželju in skrbela za živino, zato beseda ustvarja zelo značilno podobo brazilskega podeželskega življenja.
Si kdaj ležal v postelji, gledal v strop in razmišljal o bivšem? Točno o tem poje brazilska zvezdnica sertaneja Ana Castela v uspešnici Nosso Quadro. Pesem se začne z vprašanjem, ki si ga vsi kdaj zastavimo: »Será que se fosse hoje / A gente dava certo?« (Bi nama danes uspelo?). Namesto jeze ali zamer jo preplavi tista tipična brazilska saudade – globoko hrepenenje in nostalgija po nečem, česar ni več. Opisuje preteklost ob koncu leta 2017, ko je sama študirala zobozdravstvo (»Eu começando Odonto«), on veterino (»você na Vet«), v njenem poltovornjaku pa je še vedno ležala njegova srajca iz jeansa.
Celotna zgodba se vrti okoli namišljene prihodnosti, ki se ne bo nikoli uresničila. Naslov pesmi pomeni »Naša slika«, Ana pa prizna: »Agora o nosso quadro casando na igreja / Não vai ser pendurado« (Naša slika s poroke v cerkvi zdaj ne bo visela na steni). Namesto tega obstaja le v njeni glavi, skupaj s podeželskimi sanjami o tem, kako skupaj ženeta govedo (»tocando o gado«), živita na kmetiji in vzgajata hčerko kavbojko (»A filha boiadeira«). Čeprav oče še vedno sprašuje po vnukih in prijatelji po njem, ona sprejme resnico: tudi če ni trajalo vse življenje, je bila to še vedno prava ljubezen.
