Divague izvira iz glagola divaguer, kar pomeni 'bloditi', 'tavati' ali 'biti raztresen'. Ni vsakdanja beseda in nosi s seboj pridih sanjarjenja ali izgubljenosti.
V pesmi se beseda pojavi v verzih kot sta "Dans mon esprit tout divague" (V mojem umu vse blodi) in "Je ne veux que ton âme divagant sur ma peau" (Hočem le tvojo dušo, ki blodi po moji koži). Uporablja se za opis stanja duha, ki je izgubljen v mislih ali čustvih, ter za poetično izražanje intimnosti in prepletanja duš.
Amour Plastique je pesem, ki te popolnoma potegne v svet zaljubljenosti in hrepenenja. Govori o tistem občutku, ko se popolnoma izgubiš v drugi osebi, ko je tvoj um "Dans mon esprit tout divague" [V mojem umu vse blodi] in se "Je me perds dans tes yeux" [Izgubim v tvojih očeh].
Besedilo opisuje to intenzivno, skoraj obsesivno ljubezen, kjer si želiš le duše ljubljene osebe, ki "divaguant sur ma peau" [blodi po moji koži]. Zanimivo je, kako se prepletajo podobe svetlobe in teme – podnevi se morda ne misli na ljubljeno osebo, a ponoči, ko "le jour sombre" [dan potemni] in pridejo "Mes tristes démons dans l'abîme sans fond" [Moji žalostni demoni v brezno brez dna], se misli obrnejo k njej. To je ljubezen, ki prosi: "Aime-moi jusqu'à ce que les roses fanent" [Ljubi me, dokler vrtnice ne ovenejo], kar kaže na željo po večni ljubezni, ki presega minljivost.