Pohjantähden se dobesedno prevede kot 'severnice'. To je zanimiva beseda, saj se nanaša na Severno zvezdo, ki je pomemben simbol v finski kulturi in navigaciji.
V pesmi se fraza "Pohjantähden alla" (pod Severnico) večkrat ponovi, kar poudarja idejo, da je Finska dežela pod to zvezdo. Simbolizira domovino, identiteto in morda celo usodo, kar daje besedi globok in poetičen pomen v kontekstu pesmi.
Vesku Jokinen in Sundin Pojat nas s pesmijo "Olen Suomalainen" popeljejo v srce Finske, pod "pohjantähden alla" [pod severno zvezdo]. To ni le pesem, ampak je himna ponosa in trdoživosti finskega naroda. Pripoveduje o življenju, ki je "raskasta työtä" [težko delo], kjer sreča "harvemmin on onni myötä" [redko spremlja]. Kljub temu pa Finci živijo in pojejo o ljubezni, o moškem in ženski, ki sta skupaj pod to isto severno zvezdo.
Besedilo razkriva tudi globoko čustveno plat, saj pravi, da bi iz solz Fincev lahko nastalo "aika monta valtamerta" [kar nekaj oceanov]. Govori o osamljenosti in "kiellettyä rakkautta" [prepovedani ljubezni], o kateri ne morejo pripovedovati niti slike niti ljubezenske pesmi. Finci so opisani kot "itsepäinen kansa" [trdovraten narod], ki se drži skupaj in ga lahko loči le smrt. Kljub vsem težavam in spoznanju, da se včasih trud ne izplača, gredo naprej, "hammasta purren" [stiskajoč zobe]. To je resnično vpogled v dušo Finca!