22 Settembre Lyrics in Slovenian by Ultimo
Squarciagola dobesedno pomeni 'raztrgano grlo', uporablja pa se v izrazu 'a squarciagola', kar pomeni smejati se ali kričati na ves glas, iz vseh pljuč, brez kakršnekoli zadržanosti.
V pesmi je zapeto "Ridere a squarciagola" ("Smejati se na ves glas"), kar ustvarja sliko popolne, neobrzdane sreče, trenutka, ko se nekdo smeje tako močno, da se zdi, kot bi mu lahko počilo grlo.
V skladbi »22 Settembre« Ultimo govori kot nekdo, ki želi življenje sprejeti brez nenehnega čakanja na dovoljenje. Raje stisne, kot da bi odnehal: »Preferisco vivere / Senza mai più chiedere« [Raje živim, ne da bi še kdaj prosil]. Življenje opisuje kot pot, ki se začne sama in ga ne vpraša za dovoljenje. Lepo je tudi njegovo vztrajanje pri majhnih trenutkih: ne želi na vlak, ki pelje v prihodnost, ampak hoče uživati »anche un semplice minuto« [tudi eno samo preprosto minuto]. Med vrsticami se pojavljajo skrivnostni, skoraj sanjski prizori: norec, ki ljudem pripoveduje o stvareh, ki se niso nikoli zgodile, in ljudje, ki se kljub izključenosti smejijo na ves glas.
Datum iz naslova zveni kot osebni spomin na določen kraj: »E il 22 settembre io tornerò in quel posto« [In 22. septembra se bom vrnil na tisti kraj]. Pesem ne pove, kaj se je tam zgodilo, zato ostane ta obljuba odprta in nekoliko skrivnostna. Govorec želi opustiti stare predstave, zgraditi nove besede in se za nekaj časa prepustiti drugi osebi, čeprav prizna svojo hladnost ter reče: »spero che mi salvi« [upam, da me boš rešila oziroma rešil]. Na koncu se zase zaveže k nalogi: pozimi bo pel, »per dar la primavera« [da bi prinesel pomlad]. To je zelo Ultimova podoba: prihodnosti ne zanika, vendar zahteva, da najprej zares živimo ta trenutek.
