Aura je beseda, ki se nanaša na značilno vzdušje ali občutek, ki obdaja osebo, kraj ali stvar. V turščini se uporablja podobno kot v slovenščini, da opiše edinstveno energijo ali karizmo.
V pesmi Sinana Cecelija se beseda "aura" pojavi v verzih "Kimse de yok bu aura" (Nihče nima te avre), kar poudarja edinstvenost in privlačnost osebe, o kateri poje. To je zanimiva beseda, saj ni vsakdanja in dodaja pesmi pridih skrivnostnosti in posebnosti.
»O La La« je igriva, samozavestna pesem o osebi, ki se ne pusti ujeti govoricam ali prvim vtisom. Govorec pravi: »Bak bana« [Poglej me] in »Gözü kara« [Neustrašen/neustrašna sem], nato pa opozori: »Aldanma duyduklarına« [Ne verjemi temu, kar slišiš]. O sebi pove, da se je bahavo sprehajal po svetu in se zapletal v različne zgodbe, vendar ni ne to, kar se zdi, ne oseba, za kakršno ga imajo drugi. Naj ljudje govorijo, pravi, njemu je vseeno. Vrstica »İnanmam masallara« [Ne verjamem pravljicam] je kratka in odločna: brez naivnosti, brez lepih izgovorov.
Najbolj zabavna je podoba plesa, kjer vsi nosijo masko: »Baloya maske şartı koymuş herkes aslında« [V resnici so vsi določili, da so maske na plesu obvezne]. Toda ta oseba svojo samozavest nosi odkrito in nekoga vabi bliže: »Kalk artık gel yanıma« [Vstani že in pridi k meni]. Obljublja, da ne govori zaman, in napove presenečenje ob jutru: »Uyanınca sabaha, sürprizim var« [Ko se zbudiš zjutraj, imam zate presenečenje]. Beseda »aura« tukaj pomeni poseben privlačen vtis ali energijo, zato je trditev »Kimse de yok bu aura« [Nihče nima takšne aure] precej samozavestna, skoraj predrzna. Ponavljajoči se »o la la« doda refrenu nagajiv nasmeh in občutek, da se prava zabava šele začenja.