S'efface pomeni »izginiti« ali dobesedno »se izbrisati«. V pesmi se spomin na ljubezen in pesem počasi zabriše iz pripovedovalčevega spomina, zato glagol slikovito izraža minevanje in pozabo.
To je zanimiv, poetičen izraz, saj ne opisuje nenadnega izginotja, temveč počasno brisanje čustev in spominov.
V tej pesmi se pripovedovalec obrača k nekdanji ljubezni in jo prosi, naj se spomni njune pesmi: »Cette chanson était la tienne« [Ta pesem je bila tvoja]. To je »Les feuilles mortes«, pesem, ki sta jo napisala Jacques Prévert in Joseph Kosma. Vsakič ko odpadajo jesenski listi, se mu vrne spomin nanjo, skupaj z mislijo, da se mrtve ljubezni končujejo zelo počasi: »Jour après jour, les amours mortes / N’en finissent pas de mourir« [Dan za dnem mrtve ljubezni nikakor ne nehajo umirati]. Lepo in nekoliko pretirano, prav v tem je čar pesmi.
Pripovedovalec se sicer predaja drugim ljubeznim, vendar so njihove pesmi zanj enolične in postaja ravnodušen. Sprašuje se, ali je sploh mogoče vedeti, kdaj se ravnodušnost začne in kdaj konča. Nato čaka, da mine jesen, pride zima in se »la chanson de Prévert« [Prévertova pesem] izbriše iz njegovega spomina. Šele takrat bodo njegove pretekle ljubezni res umrle. Jesenski listi tukaj niso samo del vremena: vsakič, ko se pojavijo, odprejo vrata do iste osebe in istega spomina.