Nitroglycerin je eksplozivna snov, po slovensko nitroglicerin. V pesmi je uporabljena metaforično: srce, ki črpa nitroglicerin, izraža izjemno močna, skoraj eksplozivna čustva in vznemirjenje.
V pesmi »Genom Eld« švedski glasbenik Oskar Linnros opisuje noč, ko se človek nenadoma počuti tik pred nečim velikim. Govorec dvigne roke, stoji »precis på gränsen« [čisto na meji] in ugotavlja, da je obzorje pravzaprav »någon annans konstruktion« [konstrukcija nekoga drugega]. To je lep, nekoliko uporniški dvom v meje, ki jih postavljajo drugi. Prej je sovražil samega sebe, delovni teden od ponedeljka do petka pa primerja z verigo okoli noge. Toda nocoj se nekaj spremeni: skupaj bi lahko šla »genom eld« [skozi ogenj]. Ne za vedno, samo za ta večer, vendar z dovolj poguma, da plamen ostane prižgan.
Besedilo nato postane bolj divje in ironično. Govorec pravi, da smo se na »skiten« [sranje] tako navadili, da nam je njegov okus skoraj všeč. Vprašanje »Om du aldrig provat, hur kan du då vara säker?« [Če tega še nikoli nisi poskusil, kako si lahko prepričan?] poziva k tveganju in lastni izkušnji. Srce mu bije kot »nitroglycerin« [nitroglicerin], torej kot nekaj eksplozivnega, izraz »en hela St. Christine« pa dobesedno pomeni celo steklenico ali porcijo nečesa z imenom St. Christine. V refrenu se ogenj pojavi tudi kot »artificiellt« [umeten]: morda ni naraven ali varen, vendar ga lahko vseeno prižgeta in za eno noč stopita vanj.