Махаон [makhaon] je ime za velikega, izrazito rumeno-črnega metulja, v slovenščini znanega kot lastovičar. Beseda je precej posebna in poetična, saj v pesmi predstavlja čudovito bitje, ki leti proti soncu in svobodi.
V pesmi Mona in Гио ПиКа ljubezensko zgodbo vodi podoba metulja. Veliki mahaon, torej lastovičar, leti proti soncu in stran od slabega vremena, vendar ga ogenj lahko opeče. V verzu »Бабочка лети, крыльями звеня« (»Metulj, leti in zvenči s krili«) je svoboda hkrati privlačna in nevarna. Metulj je »одна на миллион« (»ena na milijon«), »дама червей из колоды« (»srčna dama iz kompleta kart«), zato deluje kot redka, skoraj pravljična ženska. A pesem hitro pokaže drugo stran: »Ты не сбережёшь, сбережёшь меня« (»Ne boš me znal ohraniti, čeprav bi me lahko«) in »И я не жду уже тебя« (»In nate ne čakam več«). Ljubezen se tako iz poletnega čudeža spremeni v nekaj, kar lahko opeče.
V drugem delu je govor bolj neposreden. Oseba bi vse pustila za sabo, vendar je druga oseba še vedno »занозою в груди« (»trn v prsih«) in tih glas v spominu. Njuna bližina je opisana kot »файт и инстинкт« (»boj in nagon«), zato sledi neprijetno jasno vprašanje: vse razbiti ali rešiti? Če se drugi ni pripravljen boriti, naj jo izpusti. Najlepša in najbolj odločna vrstica je »Свободы лишь хочу« (»Hočem samo svobodo«). Metulj na gorskem cvetu je srce, ki si želi sonca, vendar se noče več vrniti v ogenj istega odnosa.