Ruja izhaja iz glagola rugir, ki pomeni »rjoveti« ali »glasno zarjoveti«. V pesmi izraz «Que ruja el pueblo» pomeni »naj ljudstvo zarjove«, torej naj navijači glasno in strastno pokažejo svojo podporo Španiji.
To je slikovita in nekoliko bolj nenavadna beseda, saj množico primerja z mogočno zverjo. Oblika ruja je tudi zanimiv primer glagolskega podklicnega načina, ki izraža spodbudo ali poziv.
Maki, María Artés in Fernando Moreno so združili moči v pravi nogometni himni, polni ploskanja in kitar. Pesem je posvečena španski reprezentanci, ki ji vsi pravijo La Roja (Rdeča). Že takoj na začetku povežejo celotno državo: »Desde Huelva hasta Navarra« (Od Huelve do Navarre), kar pomeni od samega juga na andaluzijski obali pa vse do severa ob Pirenejih. Besedilo postavi nogomet ob bok vsakdanjemu življenju z zabavno vrstico »De la siesta a la victoria« (Od popoldanskega počitka do zmage) in slavi borbenost: »Porque España no se rinde / Ni, aunque el cielo se nublara« (Ker se Španija ne preda, niti če bi se nebo pooblačilo).
Vzdušje je neposredno in glasno, točno takšno, kot ga slišiš med tekmami v lokalnih barih. Refren dobesedno kliče k navijanju: »Que suenen palmas en toda la grada« (Naj ploskanje zadoni po celih tribunah) in »Que ruja el pueblo con voz de batalla« (Naj ljudstvo zarjove z bojnim glasom). Ko Fernando in María zapojeta »La pasión no tiene traje« (Strast nima obleke), želita povedati, da nogometna mrzlica ne izbira družbenega sloja: igra se prenese »Del barrio hasta la plaza« (Iz soseske na mestni trg). Vse skupaj se seveda zaključi z neizbežnim krikom: »¡¡Goooool de Españaaaaa!!« (Gooool Španije!).