Ze Huilt Maar Ze Lacht Lyrics in Slovenian by Maan
Schuilen pomeni »skrivati se« oziroma »iskati zavetje«. V pesmi se nanaša na skrivanje pred svetom in na to, da junakinja skriva svoj pravi obraz, zato ima beseda tudi močan prenesen pomen.
Maan v pesmi »Ze Huilt Maar Ze Lacht« spremlja dekle, ki sama sedi na vlaku, se skriva v plašč in skozi okno razmišlja: »Hoe zou het voelen jezelf te zijn?« [Kako bi bilo biti to, kar si?] Navzven se smeji in vsem govori, da je vse v redu, čeprav jo včasih boli. V vrstici »Ze huilt maar ze lacht« [Joka, vendar se smeji] je ves paradoks pesmi: obraz kaže eno, notranjost pa nekaj drugega. Tudi naslov pomeni prav to, »Joka, vendar se smeji«.
Ko hodi po mestu, se v odsevu izložbe zagleda kot nekdo, ki ga pozna, vendar noče biti ta oseba. Nadaljuje »de schijn« [videzu oziroma pretvarjanju] in se prilagaja drugim. Izraz »ze lult met ze mee« [blebeta oziroma govori z njimi] zveni precej pogovorno in pomeni, da ponavlja iste prijazne fraze kot vsi okoli nje, namesto da bi povedala, kako ji je. Nato pride vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi jutri nehala skrivati svoj pravi obraz? Ali bi jo prijatelji še imeli radi, če bi jokala in se ne bi smejala? Na koncu se pripoved iz »ona« spremeni v »jaz«: »Ik zit hier alleen in de trein« [Sedim tukaj sama na vlaku]. Tako pesem ne govori več o neki oddaljeni osebi, temveč naravnost iz njene notranjosti. »Ze laat het los« [Spušča to iz rok oziroma pusti, da gre] zveni kot trenutek, ko se odloči opustiti pretvarjanje.
