On Était Beau Lyrics in Slovenian by Louane

Funambule pomeni »vrvohodec«, torej osebo, ki hodi po napeti vrvi in ohranja ravnotežje. V pesmi je beseda uporabljena metaforično: pevka se počuti negotovo in ranljivo, kot da bi morala nenehno loviti ravnotežje, medtem ko misli na nekdanjo ljubezen.

V pesmi »On Était Beau« Louane opisuje človeka, ki ji ne gre iz glave. Misli nanj na pločnikih, bulvarjih, pod uličnimi svetilkami, ponoči in celo »dans tous les hémisphères« [na vseh poloblah], kar zveni skoraj pretirano, kot da spomin nima meja. Najbolj neposreden stavek je »je pense à toi« [mislim nate], ki se vrača znova in znova. Tudi spanec, sonce, ceste in vsakdanji trenutki ne pomagajo: »Je me réveille, je pense à toi« [zbudim se, mislim nate].

Jedro pesmi je grenko priznanje o nekdanji ljubezni: »On était beau« [bila sva lepa], vendar »on accélérait sans freins« [pospeševala sva brez zavor]. Ljubila sta se preveč, da bi znala ljubiti dobro, zato se lep spomin meša z občutkom, da je šlo vse prehitro. Pripovedovalec se počuti kot akrobat na vrvi, se opravičuje, je skoraj obseden, brez sape in »au bord du gouffre« [na robu prepada]. Francoski izraz »j’ai le cafard« [imam turoben občutek, sem potrta] je pogovoren način za opis močne žalosti. Pesem tako ni miren spomin na srečno zvezo, ampak vrtinec ponavljajočih se misli, krivde in vprašanja, kako je lahko nekaj tako lepega postalo tako boleče.