Imbroglio pomeni »zmeda«, »zaplet« ali zapletena situacija. V pesmi se pojavi v retoričnem vprašanju »Che imbroglio era, maledetta primavera?«, kjer pevka pomlad in nenadno zaljubljenost opiše kot čustveno zmedo, polno nepričakovanih zapletov.
To je slikovita in nekoliko manj vsakdanja italijanska beseda, zato si jo je lažje zapomniti.
Loretta Goggi v pesmi »Maledetta Primavera« gleda nazaj na ljubezen, ki se je začela skoraj prehitro. Spomin je prijetno domač: želja po objemu, belo vino, rože in stare pesmi. Toda za tem lepim prizorom se skriva zmeda. »Che imbroglio era / Maledetta primavera?« [Kakšna zmeda je bila to, prekleta pomlad?] Pomlad tukaj ni samo letni čas, temveč trenutek, ki človeka nenadoma potisne v zaljubljenost. Najbolj neposredno zveni vprašanje »Per innamorarmi basta un'ora?« [Ali je za zaljubljenost dovolj ena ura?] Pesem se temu skoraj malo posmehne, vendar jo to očitno še vedno boli.
Pripovedovalka poskuša živeti, kot da ljubezni ni bilo, a jo že majhna napaka vrne k tej osebi: »Se per errore / Chiudo gli occhi e penso a te« [Če po pomoti zaprem oči in mislim nate]. Govori o praznih rokah, o božanjih, ki »non toccano il cuore« [ne dosežejo srca], in o eni sami zvezdi, ki lahko pokaže mero ljubezni. Nato se pojavi upanje, da se bo druga oseba vrnila in se bo zaljubljenost začela znova. »Che fretta c'era?« [Zakaj se je tako mudilo?] je najbolj grenko vprašanje pesmi: če ljubezen tako hitro pride, zakaj je morala tudi tako hitro povzročiti bolečino?