Peron v slovenščini pomeni 'peron' ali 'železniška postaja'. Je zanimiva beseda, ker se v pesmi uporablja v prenesenem pomenu, kar ustvarja močno metaforo.
Besedna zveza "pomyliliśmy peron" (zamenjali smo peron) se nanaša na to, da sta se protagonista in oseba, ki jo nagovarja, oddaljila drug od drugega, morda sta izbrala napačno pot v življenju ali v njunem odnosu. To daje besedi globino in jo dela nepozabno.
»Peron« je pesem o dveh ljudeh, ki sta se nekje na poti zgrešila. Besedilo uporablja nenavadne, skoraj sanjske podobe: »Rzucamy ścianą o groch« (»Z grahom mečemo v zid«) in »Biegniemy w siebie przed tył« (»Tečemo drug v drugega, a nazaj«). Svet pesmi je zmeden, čas pa neusmiljen: »Jutro wymyśli nas proch / I urodzimy się w pył« (»Jutri si naju bo izmislil prah / in rodila se bova v prahu«). Sredi vsega tega pripovedovalec vidi nekaj zelo konkretnega: druga oseba mu je ves čas v glavi kot odmev, njena odsotnost pa postaja vse večja.
Najbolj neposreden del je ponavljajoča se prošnja »Zostań, potrzebuję Cię tu« (»Ostani, potrebujem te tukaj«). Pripovedovalec priznava, da ga to, kar nosi v sebi, vleče navzdol in da svojih sanj ter solz ne zna urediti sam. Nato pride odlična osrednja podoba: »Pogubiliśmy gdzieś kod / Potem pomyliliśmy peron« (»Nekje sva izgubila kodo / potem sva zamenjala peron«). »Peron« je železniški peron, zato ta vrstica zveni kot preprost opis zgrešenega odhoda, hkrati pa kot prispodoba za dva človeka, ki sta se znašla na napačnem mestu. On še vedno teče k njej, vendar ve, da ga morda ne čaka več. Na koncu ostane kratka, boleča ugotovitev: »Rośnie to co dzieli nas« (»Raste to, kar naju ločuje«).