Disparo dobesedno pomeni »strel« oziroma dejanje streljanja. V pesmi je uporabljen metaforično v verzu »Foi como um disparo« (»Bilo je kot strel«), saj ljubezen opisuje kot nenaden in silovit občutek, ki ga je iz nič popeljal do sto.
V pesmi »Raro« Fernando Daniel govori o ljubezni, ki jo doživlja kot nekaj izjemnega in skoraj nenavadnega. Pravi: »Prometo que é raro« [Obljubim, da je to nekaj redkega], saj se sicer težko pusti zares spoznati, tej osebi pa pokaže tudi stvari, ki jih pri sebi ne mara. Verjame, da ga sprejema skupaj z vsem, česar se še ni naučil. Ko zapoje »tu mereces mais do que ninguém« [ti si zaslužiš več kot kdor koli], se v ospredju znajde hvaležnost in vprašanje, ali si takšno ljubezen sploh zasluži.
Najlepši del je njegova obljuba, da bo nekoč ljubljeni osebi dal »todo o mundo« [ves svet]. To ni dobesedno darilo, ampak velik, nekoliko dramatičen način, kako pove, da ji želi dati vse, kar zmore. Pravi tudi, da ga je druga oseba pripeljala »do zero ao cem« [od nič do sto], kar je izraz za nenaden, silovit preobrat. Zaradi nje si želi postati boljši, ostati z njo in dati vse, kar lahko. Refren zato zveni zelo neposredno: »O que temos é tão raro« [Kar imava, je tako redko]. Ljubezen v tej pesmi ni predstavljena kot nekaj popolnega, temveč kot srečanje dveh ljudi, pri katerem se je eden prvič počutil zares sprejetega in v drugem našel tudi del sebe.