Wiederkehr pomeni "vrnitev". To je beseda, ki se v vsakdanjem pogovoru ne uporablja pogosto, kar jo dela zanimivo in poetično.
V pesmi se uporablja v frazi "Tag ohne wiederkehr" (dan brez vrnitve), kar poudarja občutek dokončne izgube in brezupnosti. Ta beseda močno prispeva k mračnemu in melanholičnemu vzdušju pesmi, saj opisuje nepovratnost dogodkov.
Pesem "Louise" skupine Eisblume je resnično ganljiva zgodba o izgubljeni ljubezni, ki se zdi, da je bila usojena, a se je tragično končala. Začne se z opisom dveh mladih zaljubljencev, skoraj še otrok, ki sta se počutila, kot da je večnost daleč, a hkrati tako blizu. Fant je nosil njeno podobo v svoji duši, nihče pa ne more razumeti, kaj se je zgodilo ob morju. Zbor je resnično močan, ko pojejo: "Louise mein Herz, Du bist so schön / Die Rosen wollen verblühn wenn sie dich sehn" [Louise moje srce, tako si lepa / Rože hočejo oveneti, ko te vidijo].
Nadaljujejo z besedami: "Nur ohne dich wird unsere Liebe währn" [Le brez tebe bo naša ljubezen trajala], kar namiguje na tragičen konec. Čas mineva, listje pada in noč prinaša dan brez vrnitve. Pojavi se senca, ki zatemni ves svet, izbriše njene korake in jo odnese. Morje in valovi so ključni element zgodbe, saj jo odnesejo. Fant jo sprašuje: "Louise mein Herz, Wo willst du hin?" [Louise moje srce, kam greš?]. Kljub temu, da jo je pustil oditi, ga ne zapusti, saj valovi, ki so jo vzeli, zdaj objemajo tudi njega. Na koncu se zdi, da se jima pridruži v smrti: "Mit meinen Tränen decken wir uns zu / Ich und du" [S svojimi solzami se pokrijeva / Jaz in ti]. To je resnično srce parajoča balada o ljubezni, izgubi in večni povezanosti.