Solfège se nanaša na sistem učenja glasbe, kjer se notam dodelijo imena (do, re, mi...). Vendar pa v tej pesmi Edith Piaf uporablja besedo na zelo poetičen in metaforičen način.
Ko pravi "J'en ai tout un solfège sur cet air qui bat", ne govori dobesedno o notnem zapisu. Namesto tega izraža, da ima celotno "glasbeno lestvico" ali "kompozicijo" žalosti in spominov, ki so tesno povezani z melodijo, ki jo preganja. To pomeni, da so njeni spomini in čustva tako globoko vtisnjeni vanjo kot glasbena partitura.
Se ti je že kdaj zgodilo, da ti je melodija obsedla glavo in te preprosto ni hotela spustiti? V tej legendarni francoski šansoni francoska pevka Édith Piaf opisuje točno to moro: melodijo, ki teče za njo (Il arrive en courant derrière moi – Prihaja tekoč za mano) in ji ves čas sega v besedo. Ta ritem »Padam, padam« ne izgine podnevi ne ponoči. Zveni kot koraki na pločniku ali pa, kot sama pravi čisto na koncu, utripa kot leseno srce (bat comme un coeur de bois).
Piafova v besedilu prizna, da jo ta melodija sili v soočenje z vsemi njenimi starimi ljubeznimi: Il me fait le coup du souviens-toi (Uprizori mi trik »spomni se«). Še posebej cinična in zabavna je, ko govori o praznih romancah: o tistih »ljubim te« za praznik 14. julija (Des je t'aime de quatorze juillet) in večnih obljubah, ki jih ljudje kupujejo na razprodaji (Des toujours qu'on achète au rabais). Z izrazom par paquets (v paketih ali na kupe) brez olepševanja ožigosa poceni flirtanje. Melodija jo pozna do obisti, kaže s prstom nanjo in privleče na plan vse solze, ki jih mora človek preboleti.